Povzetek
Triletni raziskovalni projekt ARRS J6-2583 (1. 9. 2020–30. 8. 2023) posega na področje, ki je bilo doslej slabo in nesistematično raziskano, saj je bila večina pozornosti namenjena odmevnim partikularnim primerom. Namesto parcialnih vpogledov raziskava – motivirana z izhodiščnima premisama o konstitutivnosti in prikritosti cenzurnih praks – predvideva sistematično preučevanje zaokroženega obdobja, ki vključuje analizo novih primarnih virov, podrobne študije primerov pa okvirja z novo konceptualizacijo moderne institucije cenzure. Korak naprej od dosedanjih raziskav, ki so z izrazom »cenzura« zaznamovale najrazličnejše prakse, napravi z enotnejšo opredelitvijo cenzure, ki nato omogoča analizo dejanskih relativno specifičnih področij njene pravne regulacije in implementacije. V književnosti tega obdobja so to področja 1) periodike, 2) knjižnega založništva in 3) gledališča.
Prostorski okvir raziskave predstavljajo slovenske dežele v habsburški monarhiji (zlasti Kranjska, a tudi Koroška in Štajerska), pri čemer je dogajanje ves čas vpeto v kontekst imperialne cenzure in v kontekst sosednjih literarnih kultur (nemškoavstrijske, češke, hrvaške, madžarske). Časovni okvir je »dolgo 19. stoletje«, torej obdobje 1789–1914, ki ga revolucionarno leto 1848 skoraj simetrično razmejuje na dve fazi: medtem ko v prvi prevladuje preventivna (pred)cenzura, drugo obvladuje zlasti retroaktivna (po)cenzura.
Projekt si obeta izkoristiti prednosti, ki jih prinaša panoramski pogled na t. i. dolgo obdobje (»longue durée«), ki bo prav zaradi obsežnosti spodbujal tudi teoretske in metodološke posege. Osredotoča se zlasti na cenzuro v ožjem smislu, tj. institucionalizirane oblike nadzora nad cirkulacijo besedil, katerih bistvena razsežnost je zmožnost sankcioniranja (udejanja jo represivni aparat države). Takšno strogo izhodišče pa omogoča tudi raziskave manj institucionaliziranih oblik, kot so samocenzura, posredne sankcije, tržne omejitve, diskrimancija spolnih in drugih manjšin ter druge oblike cenzure v širšem pomenu.
Projekt obsega splošne (sintetične) raziskave in niz skrbno izbranih študij primerov, ki zajemajo celoten časovni razpon, vsa področja književnega ustvarjanja in ključne problemske sklope. V središču zanimanja so implementacija cenzorskih praks, njihov vpliv na slovenske knjige, časopise in gledališče, njihova vloga pri razvoju slovenskega narodnega gibanja, strategije izmikanja cenzuri, spremembe družbenih funkcij cenzure, pa tudi vpliv »spolske cenzure«, ki doslej pri nas še ni bil resno tematiziran.
Projektna skupina je sestavljena iz raziskovalcev treh ustanov (ZRC SAZU, Univerza v Ljubljani, Univerza v Novi Gorici), ki so se večinoma že ukvarjali s cenzuro, vodja projekta pa na tem področju izkazuje vidne dosežke doma in v tujini. V njem sodelujejo tudi druge slovenske ustanove (Odsek za tehnologije znanja IJS, Inštitut za novejšo zgodovino, NUK) ter posamezni tuji raziskovalci, ki se ukvarjajo s cenzuro v habsburški monarhiji (Dunaj, Praga, Budimpešta, Zagreb) ali z nacionalnimi gibanji dolgega 19. stoletja (SPIN – Univerza v Amsterdamu).
Predvideni rezultati vključujejo mednarodno delavnico o cenzuri v habsburški monarhiji (razširjeno v tematski blok v mednarodni znanstveni reviji), simpozij »Slovenska literatura in cesarska cenzura v dolgem 19. stoletju«, katerega rezultati bodo objavljeni v slovenski monografiji (urednik bo vodja projekta), knjigo vodje projekta Slovenski literati in cesarska cenzura od Linharta do Cankarja, digitalizacijo doslej neobjavljenih cenzorskih dokumentov in spletno stran. Projekt bo ob znanstvenih rezultatih zlasti z razstavo na enem od vodilnih slovenskih razstavišč (NUK) dosegel tudi širšo javnost.
Ključne besede
slovenska literatura; knjižna cenzura; cenzura gledališča; cenzura periodike; knjižni trg; medijski sistem; literarni sistem; samocenzura; cenzura in spol; sodni procesi; prepovedi in zaplembe; slovensko narodno gibanje; dolgo 19. stoletje; profesionalizacija pisateljev